Zagon satelita
NEMO-HD je bil izstreljen iz vesoljskega centra CSG v Francoski Gvajani 3. septembra 2020 ob 3:51:10 po srednjeevropskem času. Približno štirideset minut po izstrelitvi se je ločil od nosilne strukture rakete Vega, kot je prikazano na video posnetku, in pričel lastno pot po vesolju. Isto jutro je ob 10:45 priletel v območje naše UHF zemeljske postaje v Ljubljani, od koder smo mu poslali ukaz za zagon nadzornega računalnika, tako da se je že ob naslednjem preletu Slovenije ob 12:20 odzval zemeljski postaji v Pomjanu nad Koprom na frekvenci S in poslal prve podatke o stanju satelita.
Video 1 (klik na sliko): Ločitev prve gruče treh mikrosatelitov od nosilne strukture rakete Vega. NEMO-HD je levi zgoraj.
Med prvimi nalogami ob zagonu satelita je bilo umirjanje njegovega vrtenja, ki je nastalo ob ločitvi od nosilne strukture in je vidno na zgornjem posnetku. Nalogo smo opravili z magnetnimi navorniki. V naslednji fazi pa smo sončne celice usmerili proti soncu z navornimi kolesi (žiroskopi) ter na ta način polnili baterije.
Ker je bilo z raketo Vega izstreljenih 53 mikro in nano satelitov, ni bilo preprosto identificirati kateri izmed objektov v gruči je NEMO-HD, tako da smo ga šele po osmih dneh od izstrelitve lahko nedvomno vpisali v SpaceTrackovo bazo vesoljskih plovil NORAD z identifikacijsko številko 46277, čeprav smo z njim komunicirali med vsakim preletom naših zemeljskih postaj v Sloveniji.
Petnajst dni po izstrelitvi smo dosegli dovolj zanesljivo usmerjanje satelita, da smo lahko prvič varno odprli sončno zaslonko in tako 18. 9. 2020 naredili prvi, zgodovinski posnetek s slovenskega satelita nad vzhodno Slovenijo. Čeprav so bili na posnetku samo oblaki, smo bili izredno veseli, saj smo prvič videli, da je občutljiv optični sistem zdržal kritične sile in pospeške med izstrelitvijo ter deluje.
Slika 1. Prvi posnetek NEMO-HD iz vesolja nad vzhodno Slovenijo (18. 9. 2020)
V naslednji fazi smo kalibrirali sledilca zvezd, ki nam omogoča, da s primerjavo z zvezdnimi kartami določamo orientacijo satelita v orbiti, ki je potrebna za natančno usmerjanje senzorjev na opazovana območja na Zemlji.
Prvi posnetki s satelita NEMO-HD
Po zaključku kalibracije senzorjev je sledila serija daljinskih opazovanj Zemlje, kjer smo med preleti sistematično spreminjali fokus in na ta način za realne pogoje v orbiti določali parametre, ki nam bodo kasneje omogočili samodejno nastavljanje fokusa za večspektralne posnetke. Pri tem smo glede na globalno vremensko situacijo izbirali primerne lokacije, kjer opazovanj niso ovirali oblaki na območjih večjih od 150 x 70 km. Naredili smo številne posnetke nad Španijo, Dansko in ZDA. Na sliki 2 je prikazan primer iz ZDA, kjer smo za primerjavo del NEMO-HD posnetka v rdečem spektru umestili med podatke s satelita Sentinel 2 za območje v okolici mesta Dallas.
Slika 2. Primerjava posnetka NEMO-HD v rdečem spektru s podatki iz satelita Sentinel-2 (Dallas, 4. 10. 2020)
14. oktobra 2020, ko je NEMO-HD preletel zahodno Slovenijo, smo prvič naredili kombinirane posnetke z video kamero nizke ločljivosti (40 m) in širokim pasom opazovanja (70 km) ter visokoločljive (5 m) večspektralne posnetke v ozkem pasu opazovanja (8 km). Prelet je prikazan z animacijo (Video 2), medtem ko so video in večspektralni posnetki s satelita NEMO-HD prikazani na Videu 3 in Slikah 3 – 5.
Video 2 (klik na sliko): Animacija preleta NEMO-HD nad zahodno Slovenijo od južne Avstrije do Istre, pripravljena s softverom STK
Video 3 (klik na sliko): NEMO-HD video s kamero nizke ločljivosti (40 m) in širokim pasom opazovanja (70 km)
Slika 3. Trikanalni naravnobarvni R-G-B prikaz posnetka Tržiča
Slika 4. Trikanalni naravnobarvni R-G-B prikaz posnetka Železnikov in Selške doline
Slika 5. Trikanalni naravnobarvni R-G-B prikaz posnetka Poljanske doline
Posnetki prikazani na slikah 1-5 so bili pridobljeni v začetni fazi zagona satelita in so kot takšni v razmeroma surovi obliki, kjer medsebojno delovanje vseh podsistemov na satelitu, zemeljskih postajah in procesni verigi za obdelavo satelitskih še ni popolnoma usklajeno. V nadaljevanju zagona satelita in med tehnološkimi demonstracijami bomo vzpostavili še številne funkcije, ki bodo prispevale k višji kvaliteti podatkov, učinkovitejšemu zajemu in naprednim aplikacijam. Sem spadajo tako funkcije za samodejno nastavitev fokusa na teleskopu kot vzpostavitev učinkovitejših satelitskih komunikacij z zemeljsko postajo na frekvenčnem pasu X ter napredni algoritmi za korekcije, zlaganje in procesiranje satelitskih podatkov.