Analiza primernosti obdelovalnih površin z uporabo vegetacijskega indeksa
Land suitability analysis by using vegetation index
APLIKACIJA: agronomija
SODELUJOČA SREDNJA ŠOLA: Biotehniška šola Rakičan
RAZISKOVALNA SKUPINA: Doroteja Fartek, Tilen Gutman, Tomaž Kous, Simona Movrin
MENTORJI: Štefan Hozjan, prof. , Robert Janža, prof., Andreja Švab Lenarčič, CO Vesolje
Plakat, ki je bil predstavljen na konferenci Small Satellites Systems and Services – The 4S Symposium v Portorožu od 4. do 8. junija 2012.
Z analizo obdelovalnih površin smo želeli ugotoviti rodovitnost tal, in sicer z uporabo daljinskega zaznavanja. V nalogi smo uporabili tudi metodo uporabe vegetacijskih indeksov, s pomočjo katerih smo ugotovili vsebnost klorofila, ki je povezan z rastjo rastline. Rast rastline pa je povezana z rodovitnostjo tal. Ugotavljanje rodovitnosti je že dolgo problem kmetov po vsem svetu, zato je to težje opravilo. Kaj sploh je rodovitnost? To je sposobnost tal, da oskrbijo rastlino s potrebnimi hranili, ki jih potrebuje, se pravi, da je rodovitnost tal skupek fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti. Naše metode za analizo tal so bile: analiza vegetacijskih indeksov NDVI, analiza meteoroloških podatkov, terenski ogledi. Za ogled smo vzeli tri različne parcele, vse so bile posejane s koruzo. Od junija do septembra 2011 smo ugotavljali rodovitnost tal, tako da smo analizirali vegetacijski indeks NDVI. Podatki za raziskavo so pridobljeni s pomočjo satelita Rapid Eye. Uporabili smo podatke o vrednostih NDVI, meteorološke podatke ter podatke terenskih opazovanj. Na ta način smo preučili odzive koruze na spremenjene okoljske razmere.
Slika 1: Posnetek Rapid Eye, junij 2011, z označenimi njivami, ki smo jih analizirali.
Ugotavljali smo vpliv rastišča na rast in razvoj koruze s pomočjo vegetacijskega indeksa. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo podatkov vegetacijskega indeksa relativno dobro ocenimo rodovitnost tal, saj smo kljub isti poljščini in enakemu gnojenju z mineralnimi gnojili ugotovili razlike v rodovitnosti med parcelami.
Slika 2: Njive, obarvane glede na vrednost NDVI, od junija do oktobra (od leve proti desni).
Na eni izmed parcel (katere fizikalne lastnosti tal so poznane) smo ugotavljali vpliv pomanjkanja vode na vrednosti vegetacijskega indeksa. Prav tako se je izkazalo, da s pomočjo vegetacijskega indeksa lahko ugotavljamo pojav pomanjkanja vode pri rasti in razvoju koruze.
Naše ugotovitve so, da je lahko vsebnost klorofila zelo povezana z rastjo rastlin, ta pa z rodovitnostjo tal, torej lahko s pomočjo vegetacijskih indeksov ugotavljamo rodovitnost tal, vsebnost vode v tleh ter nastop temperaturnega šoka.