Grič Der in njegova preteklost
The hill Der and its past
APLIKACIJA: arheologija, kartiranje preteklih pokrajin s pomočjo podatkov laserskega skeniranja
SODELUJOČA SREDNJA ŠOLA: Biotehniški izobraževalni center Ljubljana
RAZISKOVALNA SKUPINA: Lucija Benko, Katarina Jenko, Valentina Troha
MENTORJI: Martin Rozman, prof. zgod., Marjan Jarnjak, Sinergise in Center odličnosti Vesolje-SI
Plakat, ki je bil predstavljen na konferenci Small Satellites Systems and Services – The 4S Symposium v Portorožu od 4. do 8. junija 2012.
Italija je napadla Avstro-Ogrsko 23. maja 1915. Fronta je dobila ime po reki Soči, ki je bila glavna razmejitvena črta med obema silama. Boji na soški fronti, ki je v zapisana kot največji visokogorski spopad v zgodovini, so trajali od junija 1915 do novembra 1917 in terjali na tisoče žrtev.
Avstrijsko obrambno armado je vodil general Svetozar Borojević, na italijanski strani pa je poveljeval Luigi Cadorna. Italijani so izvedli kar enajst ofenziv, zadnjo, dvanajsto, znano tudi kot Čudež pri Kobaridu (v noči s 23. na 24. oktober 1917), pa so sprožile združene avstro-ogrske in nemške sile. Takrat so popolnoma presenetile Italijane, prebile frontno linijo in potisnile italijansko vojsko vse do reke Piave. Boji na Soški fronti so se končali 28. oktobra 1917.
Poveljstvo italijanskih inženirskih enot 4. armadnega korpusa je bilo globoko v zaledju, v vasi Robič, na hribu Der. Enota je bila predvidena tudi rezervna obrambna linija, če bi prišlo do preboja prvih treh obrambnih linij. V glavnem je bila njena naloga urejanje bojišč – gradili so mulatjere, mostove, rove, napeljevali bodečo žico in shranjevali orožje.
Zaradi strateško pomembne lege (možen preboj v Benečijo) in lahke dostopnosti smo se odločili, da bomo hrib Der podrobneje pregledali.
Slika 1: Naselje Robič leži v občini Kobarid v zahodni Sloveniji, na slovensko-italijanski meji (levo). Grič Der, kjer je delovalo inženirsko poveljstvo 4. armadnega korpusa, s pogledom na Krn (desno).
V predpripravi na terensko delo smo preučili lidarski posnetek omenjenjenega območja in druge kartografske podlage, ki so vnešene v spletno aplikacijo Geopedia. Pri izdelavi lidarskih posnetkov gre za tehniko laserskega snemanja zemeljskega površja, ki se izvaja iz letala. Ta tehnika omogoča izdelavo verodostojnega prikaza površja tudi pod vegetacijskim pokrovom, ki sicer otežuje odkrivanje zgodovinskih in drugih objektov. S pomočjo lidrskega posnetka, ki ima višinsko ločljivost 10 cm, smo opazili, da je hrib ves »prerit«. Na posnetku se namreč vidi vse polno zanimivih oblik, ki bi lahko bili vojaški objekti iz I. sv. vojne in bi si jih bilo vredno ogledati.
Slika 2: Senčen lidarski digitalni model reliefa z označenimi linijskimi in točkovnimi strukturami v spletni aplikaciji Geopedia.
Tako smo se 7. marca odpravili na Kobariško. Najprej smo obiskali Kobariški muzej in Fundacijo Pot miru. Po predstavitvi projekta smo dobili nekaj informacij, nato pa smo odšli na Der.
Na Deru nas je čakalo pravo presenečenje. Izkazalo se je, da je večina »sumljivih« odstopanj na lidarskem posnetku pravzaprav ostankov strelskih jarkov, barak in drugih vojaških objektov. Seveda smo vse zabeležili in fotografirali. Po večurnem raziskovanju smo se utrujeni, a zadovoljni vrnili domov.
Slika 3: Opazovalnica na najvišji točki griča, ki je ima lep razgled na celotno dolino pod Krnom (levo). Stopnice, narejene po točnih navodilih. Vodile so iz rova na severni ekspoziciji griča Der (desno).
Slika 4: Vidna je natančnost inženirjev pri izgradji visokih rovov, ki so bili prekriti s valovito pločevino (levo). Tunel, ki je prevrtan skozi Der v živo skalo in povezuje severni in južni del griča (desno).
Že med samim raziskovanjem terena smo prišli na idejo, da bi bil Der primeren za muzej na prostem. Je lahko dostopen in leži v neposredni bližini Nadiže, kamor se vsako leto hodi kopat vedno več turistov. Grič ob cesti predstavlja odlično popestritev za ljudi, ki jih vodi radovednost ali pa jih zanima zgodovina. Seveda bi bilo treba teren urediti, označiti in opremiti z opisi in razlago vojaških objektov.
V virih Der skoraj ni omenjen, pa tudi domačini o njem in njegovi vlogi ne vedo kaj dosti, zato se nam zdi prav, da ga predstavimo. Pomenil bi nov, svež, neodkrit košček v zgodovini I. svetovne vojne, ki bi pritegnil radovedneže, tuje in domače.