NEMO-HD dosežki v prvem letu od izstrelitve
NEMO-HD se je v prvem letu po izstrelitvi izkazal kot zelo zanesljiv, okreten in natančno vodljiv mikrosatelit za opazovanje Zemlje iz vesolja z večspektralnimi in video senzorji. Z njim smo v Centru odličnosti Vesolje-SI izvedli številne tehnološke demonstracije, ki dokazujejo, da smo dosegli velik potencial za nove večnamenske aplikacije daljinskega zaznavanja.
Največja prednost satelita NEMO-HD je, da omogoča zajem video posnetkov iz vesolja. S tem je Vesolje-SI v letu 2021 postal edini evropski operater, ki omogoča razvoj tovrstnih storitev z lastnim satelitom. Tako smo v okviru projekta ESA-GS za Evropsko vesoljsko agencijo izvedli snemanja področij z visoko ekonomsko aktivnostjo kot so pristanišča, marine, letališča in rudniki, ki bodo na osnovi video analitike kopenskega, morskega, rečnega in zračnega prometa omogočali vrednotenje okoljskih obremenitev in indikatorjev za oceno ekonomskega okrevanja.
Primeri videoposnetkov visoke ločljivosti:
Iz zgornjih primerov je razvidno, da NEMO-HD kljub visokim orbitalnim hitrostim 7,5 km/s omogoča zelo natančno in stabilno usmerjanje senzorjev na Zemljino površino tudi, ko počasi sledimo morski obali ali snemamo statične cilje, kot so letališča in rudniki. Vsi posnetki so prikazani brez časovnih in geometrijskih korekcij, kar dokazuje zelo visoke zmogljivosti in odlično usklajenost NEMO-HD platforme z aktuatorji, senzorji in algoritmi za vodenje satelita.
Poleg video posnetkov z visoko ločljivostjo NEMO-HD omogoča tudi snemanja večjih površin z nižjo ločljivostjo.
Ker visoko in nizko ločljive senzorje lahko vklapljamo sočasno, nam NEMO-HD omogoča hkratno snemanje mikro in makro podob do širine 70km, kar izboljšuje pregled nad opazovanimi površinami in pojavi na Zemlji. Nadaljnja prednost satelita NEMO-HD je, da lahko video posnetke kombiniramo z večspektralnimi v rdečem, modrem, zelenem in bližnjem infrardečem spektru.
NEMO-HD je okreten satelit, ki ne omogoča samo klasičnih video in večspektralnih snemanj v smeri s soncem sočasne polarne orbite (SSO) temveč lahko senzorje premikamo prečno na gibanje satelita. S tem lahko sledimo morskim obalam, toku rek, konfiguraciji avtocest, železnic, daljnovodov in drugih infrastrukturnih objektov. V nadaljevanju so prikazani primeri snemanja porečij, kjer smo sledili toku reke Soče (pretežno v smeri SSO polarne orbite) ter rek Save in Ganges, katerih tok je pretežno prečen glede na SSO.